Orientacijsko-pustolovski tabor v Bohinju konec avgusta je nekaj, česar se vsako leto veselijo tako otroci, kot mi, mentorji. Okolica Gozdne šole z Bohinjskim jezerom ponuja odlične možnosti za izvajanje najrazličnejših dejavnosti v naravi. Zaradi dejavnosti samih in tudi zaradi kulise, ki jo pričarata jezero in bohinjski hribi okrog njega, nobenemu od udeležencev ni žal, da zadnje počitniške dni preživi v Bohinju.
Letošnji tabor smo začeli drugače, kot smo bili vajeni iz preteklosti. Udeleženci smo se zbrali v Škofji Loki, kjer so mladinci najprej opravili dva treninga orientacijske discipline šprint po starem mestnem jedru, mlajši otroci pa so raziskovali značilnosti mesta. Ker so bili precej hitrejši od prvih, niso izgubljali časa in so se kar z vlakom odpravili proti Bohinjski Bistrici. Od tam pa peš proti jezeru. Mladinci so se med tem, nekoliko utrujeni od obeh treningov, okrepčali v slaščičarni, nakar so se s kombijem in avtomobili odpeljali proti Bohinju. Mlajši, ki so kar nekaj kilometrov proti jezeru prepešačili, so se najprej ohladili v jezeru, zatem pa so splezali na čolne, s katerimi so jih prišli na vzhodni konec jezera iskat starejši.
Po utaboritvi in odlični večerji so sledile igre brez meja, ki so vse udeležence tabora zelo hitro povezale med seboj. Navijanja ob štafetnih igrah, tekalni igri 3 v vrsto, vlečenju vrvi in še kateri ni manjkalo. Nekateri smo zaradi navijanja že prvi večer ostali brez glasu, zato smo se kmlau po tem, ko se je zmračilo, odpravli spat.
Drugi dan smo se takoj po jutranji telovadbi in zajtrku lotili dejavnosti: mlajši so se spoznavali z zemljevidom Gozdne šole, s pomočjo katerega so raziskovali okolico, starejši so utrjevali orientiranje s kompasom. Popoldan je sledilo čonarjenje in plavanje, večina mladincev pa je opravila še dodatni trening šprinta v okolici hotela Zlatorog. Igra upihovanje sveče, ki je sledila po večerji, je marsikateremu od mlajši pognala strah v kosti. Raziskovati gozd v popolni temi in ob tem ostati povsem tiho ni bilo lahko. Toda takoj po koncu so se tudi najbolj prestrašeni otroci opogumili in si zaželeli ponovnega izleta v temen gozd.
Tretji dan smo ob odhodu na trening opazovali veslače, ki so se udeležili Triatlona jeklenih in sklenili, da po treningu na karti CŠOD Bohinj in kosilu tudi sami poprimemo za vesla. Pot do Ribčevega laza, kjer smo preverili, kakšen sladoled imajo, je hitro minila in tudi nazaj bi bilo tako, če enemu od čolnov, v katerem so veslali najmlajši otroci, ne bi bilo treba vleči dodatnega čolna, ki ga je nanj privezal najbolj utrujen mentor. Ampak smo vsaj dobili nekaj dodatnih mišic... Medtem ko so mlajši veslali, so starejši mladinci počivali. Ja, leta na nekaterih že puščajo posledice. Vendarle niso samo lenarili, pač pa so si z zanimanjem ogledali prenos tekme za svetovno prvenstvo v orientacijskem teku, ki je bilo ravno te dni na Švedskem. V soboto so bili na vrsti štafetni teki, zato smo tudi mi pred večerjo izvedli kratko tekmovanje štafet. Mlajši, ki so se takšnega tekmovanja udeležili prvič, so bili najprej precej na trnih, po koncu pa sila zadovoljni in ponosni, da jim je uspelo.
Za večerjo smo se posladkali z gresom, po katerem smo bili hitro lačni, zato smo ob mraku zakurili taborni ogenj, ošilili palice in pripravili hrenovke. Taborni ogenj ima svoj čar, če pa so zraven še pečene hrenovke, topli kruhki in kitara, je vzdušje popolno.
V nedeljskem jutru smo ugotovili, da bo tabora kmalu konec, mi pa smo se ves čas zabavili s športnimi igrami, orientacijo, plavanjem in veslanjem. Nič, vsaj razglednice za starše, babice in dedke je bilo treba pripraviti. In ravno prav časa smo imeli, saj je bil štart tekme za Slovensko ligo šele ob 11.00. Bohinjski trikotnik, kakor se imenuje tekma, je precej podoben Bermudskemu. Vendar ne v vsem. Pri orientiranju med ledeniškimi balvani v Ukancu se nas je večina izgubila, vendar smo z nekaj truda prav vsi našli pot iz gozda. Tudi mlajši, ki so se tekmovanja udeležili prvič, nekateri sami, drugi v parih.
Skupaj z mentroji so se po koncu veselili, ker so zmogli in ker so se veliko naučili. Tudi orientacije, predvsem pa so krepili lastnosti kot so samostojnost, sodelovanje, samozavest, vztrajnost in še kaj. In kar je najbolj pomembno, v naravi, na svežem zraku in toplem soncu, so zadnji avgustovski konec tedna neizmerno uživali.